Cerkev Svetega Andreja
Domov Občina Zgodovina

Zgodovina

Zgodovina (povzeto po zapisih zgodovinarja Ivana Lorenčiča, Zgodovinskih arhiv Ptuj)

Prve pisane omembe nekaterih naselij današnje občine segajo v 13 stoletje. V državnem arhivu na Dunaju je ohranjenih nekaj listin, ki omenjajo naselja z današnjimi imeni že v daljni preteklosti. So pa zapisi imen različni, odvisno od tega kje je bila listina zapisana in ali je pisar sploh znal slovensko ime zapisati v nemščini.

  • Vitomarci omenjeni kot Witmansdorf - že leta 1297
  • Drbetinci kot Dobresdorf - leto 1307
  • Hvaletinci kot Qualefintz- leto 1307
  • Gibina kot Gibnj - leto 1429
  • Slavšina in Rjavci - zapisov v starejših dokumentih ni zaslediti, vendar skoraj zagotovo lahko trdimo, da so bila poseljena približno istočasno kot ostala naselja
  • Novinci - je najmlajše naselje, ki je nastalo iz dela vasi Smolinci in Andrenci ter zaselkov Graba, Uršec in Lunčov

Poseljenost teh krajev je zagotovo bila že v predrimskem in rimskem času, čeprav materialnih dokazov za to ni. Je pa tukaj blizu peljala rimska pot od Ptuja do Radgone. Poznoantične gomile v okolici dokazujejo poselitev v tem delu Slovenskih goric. Še posebej ob pritokih reke Pesnice, ki je takrat z zamočvirjeno in zaraslo pesniško dolino ta gričevnat svet delila na dva dela. Iz navedenega sklepamo na prometno povezavo SV-SZ, kar je razvidno iz kasnejše slovenske poselitve. V času selitev ljudstev z vzhoda v notranjost rimskega imperija je bilo to področje ''prometna'' pot ljudstev, ki so se preseljevala. Po naselitvi Slovanov so vse do 12 stol. na to področje vdirali Ogri.

Nekje do sredine 19 stol. ni ohranjenih pisnih dokumentov o dokazih življenja in dela na tem področju. Šele po reformah Marije Terezije pride do organizacije državne uprave (popis prebivalstva l. 1754, uvedba hišnih številk, priprave za izdelavo katastra in zemljiške knjige, evidence vojaških obveznikov,…). O delu manjše lokalne skupnosti pa ostaja večino zapisanega v župnijskih in kasneje šolskih kronikah.

  • 1297 - Ulrich von Grauenbach sme za nadomestilo škode, ki jo je utrpel od Ogrov, na hribu v Witmansdorfu zgraditi manjšo utrdbo z bivališčem, da bi tako tudi ščitil Salzburške posesti
  • legenda o Vitomaru in Vitomarcih: ustno izročilo pravi, da se je na tem področju naselila skupina Slovanov z voditeljem Vitomarjem, po katerem naj bi naselje dobilo ime Vitomarci
  • 1680 - v Ptuju in širši okolici mori kuga; po ustnem izročilu naj bi v teh krajih umrlo veliko ljudi in, so jih pokopali kar v skupne grobove nad katerimi še danes stojijo 3 kužna znamenja (kapela v vasi Vitomarci, znamenje na Dragah in v Hvaletincih)
  • 1883 - vas Vitomarci ima 36 hiš in 156 prebivalcev

CERKEV

Pomemben kulturno-zgodovinski spomenik je župnijska cerkev Sv. Andraža, ki so jo zgradili leta 1513, kasneje so jo dograjevali in spreminjali. Z letnico 1592 pa se ponaša kužno znamenje.

Odlomki iz zgodovine cerkve in fare Sveti Andraž v Slovenskih Goricah

Prostor na katerem stoji cerkev Sv. Andraža je povezan z mnogo zanimivostmi, pestro zgodovino in mnogimi pripovedmi.

Prisluhnite temu kratkemu zapisu zgodovine naše cerkve in fare, saj je to zgodovina nas, naših staršev in naših prednikov. Delo naših predhodnikov spoštujmo in ohranimo čim več zase in za bodoče rodove. Po tem nas bodo cenili, ocenjevali in spoštovali. Ne dovolimo, da bi prihodnji ali daljni rodovi morali slabo misliti o nas. Bodimo jim vzgled in ponos. Tudi cerkev, fara in vse kar je s tem povezano je del naše zgodovine.

Cerkev se je pričela graditi 1513 leta, zato letos praznujemo 490 let naše cerkve. Zvonik je bil grajen 1529 leta, zakristija  1878 leta. Kdaj je bil sezidan prednji del cerkve ni znano. Prvo leseno župnišče na mestu sedanjega je bilo izgrajeno 1754 leta. Sedanje zidano župnišče je bilo izgrajeno 1821 leta. 1896 se je gradila preša – sedanja dvorana. Gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1880-82. elektrika je v cerkvi zasvetila 1955 leta.

Cerkev je posvetil in blagoslovil leta 1519 Lavantinski škof Lenart.

Prvo staro župnišče je bilo zgrajeno pred letom 1682 na prostoru sedanje občine. Bila je lesena enonadstropna stavba. V njem je prebival mežnar in občasno župnik kaplan iz Sv. Lovrenca.

Zunanjost cerkve in okolico se je pričelo urejati in spreminjati z ukinitvijo pokopališča okrog cerkve 1787 leta in selitev na nov sedanji prostor. Širše in ožje obzidje se je podrlo leta 1821. Iz kamna tega obzidja je zgrajeno sedanje župnišče in okoliške hiše.

Samostojno župnijo Sv. Andraž je ustanovil na zahtevo krajanov 21. julija1756 leta sekovski škof Leopold Ernest grof Firmian. Cesarica Marija Terezija je to ustanovitev župnije potrdila 23. maja 1757 leta. K župniji so spadale vse sedanje vasi in še del vasi Andrenci, Župetinci od leta 1861 še vas Smolinci. Del Vršeca se je priključil 1863 leta.

Pred letom 1756 do ustanovitve naše fare smo spadali v faro Sv. Lovrenc in to od leta 1415. Še prej pa je bil sedež župnije v Ptuju, en del v Benediktu. Po pripovedi sta čez naš kraj potovala iz Benedikta Ciril in Metod. Od takrat imamo cesto Cirila in Metoda - leta 863 ali 869 ko prva kapela nastane na mestu sedanje cerkve. Za cerkvijo je bila meja treh Grofij  in to iz Dornave, Ptuja, Negove ter iz nekaj drugih manjših.

Prvi župnik je bil od 20. julija 1757 leta g. Štruc Matej Jožef. Sedanji župnik pa je Janko Babič 21 po vrsti. Kaplanov se je zvrstilo 34. Nekaj več je bilo mežnarjev. Vse to kaže na zelo veliko faro v daljšem obdobju.

Po do sedaj znanih podatkih je bilo iz naše fare posvečenih v duhovnika 27 faranov. Prvi znani župnik je bil g. Peter Nikolaj iz Hvaletincev. Posvečen je bil daljnega leta 1466.

Sedanja zgradba cerkve Sv. Andraža, če jo podrobneje pogledamo in okolico, spominja na utrdbo, za katero je izdal listino o gradnji 1. Februarja 1297 leta nadškof in kastelan v Lipnici Urlich Von Grauenbach kot obrambno točko pred Obri. Taki obrambni stolpi so bili od Forina do gradu Negova in naprej: opisan je nekdanji stolp na Čagonskem vrhu pri kužnem znamenju. To je bila prva obrambna črta. Druga črta so pa bili gradovi Borl, Ptuj, Vurberk, Hrastovec in drugi. To je najstarejša znana letnica omembe kraja Vitomarci. Točen kraj gradnje ni zapisan, razen opisno. Da je cerkev del te utrdbe predvidevam in sklepam na sledečem:
vhod v kor cerkve je enak ali zelo podoben vhodom v stražarske stolpe po gradovih.

  • Cerkev ima strelne line za lažje orožje. Za temi odprtinami je moral biti hodnik za obrambne strelce. Novejši del cerkve tega nima. Okoliške cerkve strelnih lin nimajo,
  • Okna cerkve pred letom 1878 so bila kot okna na trdnjavah,
  • Odporni zidovi zunaj cerkve služijo kot podpora proti zrušitvi, ker ni več notranjih zidov,
  • Do leta 1787 je bilo pokopališče znotraj ožjega obzidja cerkve.
  • Cerkev je bila grajena v več etapah-obdobjih,
  • Prostor cerkve je na starih kartah označen kot težko dostopen,
  • Umetne še sedaj vidne škarpe so delo človeških rok. Ostanki jarkov in kurišč se tudi najdejo okrog središča,
  • Zidni kamni cerkve, župnišča in okoliških stavb so enaki,
  • Črta kleti: pomeni tloris utrdbe,
  • Plato-ravnina od cerkve do občine spominja na večji notranji prostor znotraj obrambe. In še bi lahko našteval.

Mnoge slovenske listine omenjajo zapise o originalnih virih na Dunaju, tudi tista iz leta 1307. Ta govori o imenih vasi. Analitiki o izvoru imen so kasneje ugotovili, da se iz te starejše listine vidi, da ime Vitomarci izvira iz imena starešine – vodja vasi Vitomir. Kje je bila ta naselbina, se da najti in predvideti po opisu nekoč in opazovanja sedaj. Po mojih večletnih opazovanjih in primerjavami s starimi zapisi je to v stari vasi Vitomarci. Točno o kraju pa kdaj drugič. Torej dela za mlade zgodovinarje je dovolj , da to podrobneje raziščejo in še mnogo drugega.

Pa se vrnimo k zgodovini notranjosti cerkve in njenemu opisu vsaj bežno za današnji dan. Kot je že bilo omenjeno je bila posvetitev nove cerkve 27. Oktobra 1519. Škof je blagoslovil tri oltarje. V sredini je bil oltar v čast Sv. Trojice, na levi oltar v čast Sv. Magdalene, Lazarja in Marte, na desni pa v čast Sv. Simona in Judi. Cerkev je bila mnogo manjša. Obnova oltarjev se je končala 1932 leta in jih je g. Strelec v župnijski kroniki opisal; Mi pa to primerjajmo s sedanjo podobo v cerkvi, ki je enaka. Zadnjo prenovo oltarjev, ki je bila leta 1923, je uredil župnik Ivan Alt. Veliki oltar ima v sredini kip Sv. Andraža, na desni je kip Sv. Petra, na levi pa je kip Sv. Pavla. Zgoraj v sredini je podoba Sv. Antona Padovanskega, na desni kip Sv. Janeza Krstnika, na levi pa Sv. Janeza Apostolskega. Ta oltar je leta 1878 predelal in pozlatil znani Mariborčan. Stranski oltar na levi je posvečen Sv. Boštjanu zavetniku pred kugo. Torej je zelo star. Na desni je kip Sv. Neže, na levi pa Sv. Pankracija. V sredini je podoba srce Jezusovo.

Oltar na desni ženski strani je posvečen Mariji kraljici nebes in zemlje. Tu stojita še kipa Sv. Jahomina in Ane, v sredini pa je podoba srce Marijino. Ta kipa sta bila narejena 1871 leta.

                              
            stranski oltar na levi                                                 glavni oltar                                                    stranski oltar na desni

Na desni strani cerkve je stala prižnica. Ta je bila postavljena 1780 leta in dodelana 1878 leta, odstranjena pa leta 1957. Sledi zapis, kdaj so se kupili svečniki, postavile klopi, spovednice in podobe ter slike, zapiše se, kdaj se je tlakovalo tla v cerkvi in drugo. Orgle so se kupile 1864 leta. Ura je bila nabavljena 1853 leta. V zvoniku so bili takrat trije zvonovi. Njihova usoda in vrnitev je opisana drugje. To je g. Ivan Strelec nadučitelj naše šole (poglejte si ploščo na občini) zapisal 1896 leta. Podrobno je opisal g. Strelec tudi ostale nakupe in daritve, navaja darovalce in koliko je kaj stalo. Iz sedanjosti omenjam samo to, da je na pokopališču postavljena plošča-spomenik z imeni in letnicami tukaj pokopanih tukajšnjih župnikov. Za konec pa še ugotovitev, g. Strelec bi zapisal takole: Urejena je cerkev, v zvoniku so spet trije zvonovi, urejeno je župnišče ter dvorana, pokopališče in mrliška vežica.

OBČINA

Kratek opis zgodovinskega in upravnega razvoja občine

Občina Sveti Andraž v  Avstro-Ogrski državi

  • 1849 Občina Sv. Andraž 17. marec
  • 1849 Začasni zakon o občinah omogoči nastanek občin. Občina Sv. Andraž spada  v okrajno glavarstvo Ptuj, kjer je bil sodni in davčni Center. Občina Sv. Andraž pa je smela upravljati z lastnim premoženjem, imeti svoje občinske organe, izvajati policijski nadzor.  
  • 1864 izvolijo 18 članov odbora, izmed njih je izvoljen  župan  Jožef Druzovič in 3 svetniki.  
  • 1869 občina šteje 1.385 prebivalcev.  
  • 1900 občina ima 5 katastrskih občin, 6 naselij, meri 1.340 hektarov, šteje 1.401 prebivalcev in 302 gospodinjstev.  
  • 1937 občini se pridružijo še naselja Andrenci, Smolinci in Župetinci (ki so se izločile iz občine Cerkvenjak).  
  • 1939 občina se poveča na 6  katastrskih občin, 9 naselij, meri 1.740 hektarov, šteje 1.479 prebivalcev in 329 gospodinjstev. Naselja v občini: Andrenci, Drbetinci, Erjavci (po l. 1945 se naselje imenuje Rjavci), Gibina, Hvaletinci, Slavšina, Smolinci, Vitomarci, Župetinci.  

1941 – 1945  Občina Sveti Andraž v  času nemške okupacije  

  • 1941 občino preimenujejo v Witmannsberg – vključena je v okupacijski sistem Spodnje Štajerske in okrožja Ptuj.
  • 1944 v Vitomarcih ustanovijo Krajevni odbor OF.  

1945 – 1991 Občina Sveti Andraž v  času Socialistične federativne republike Jugoslavije SFRJ  

  • 1945 občina Sv. Andraž  spada v mariborsko okrožje v okraj Ptuj (ta je štel 111 krajev). Oblikuje se KLO – krajevni ljudski odbor Sv. Andraž.
  • 1952 KLO se vključijo v ObLO -  občinski ljudski odbori. Tako so KLO Drbetinci in Vitomarci bili vključeni v ObLO Trnovska vas (1952-1955). KLO Gibina, Hvaletinci, Rjavci in Slavšina pa so bili vključeni v ObLO Juršince (1952 – 1957).  
  • 1958 združena občina Ptuj v katero so bile vključene vse prejšnje občine Spodnje Štajerske, vključno z bivšo občino Sv. Andraž. Nova velika občina Ptuj je tako merila 64.516 hektarjev. Lokalna samouprava je nato potekala v okviru Krajevnih odborov. Območje bivše občine Sv. Andraž so tako sestavljali trije odbori:krajevni odbor Vitomarci-  za naselja Drbetinci, Vitomarci in Andrence, krajevni odbor Hvaletinci – za naselja Hvaletinci in Rjavci in krajevni odbor Slavšina – za  naselja Slavšina, Gibina in Smolinci Na krajevnih odborih so obravnavali probleme cest, šolskega prostora,pašnih pravic in drugo.  

1965 – 1992 Krajevna skupnost Vitomarci    

  • 1963 je bila sprejeta nova Ustava SFRJ s katero so ukinili ObLO in ustanovili skupščine občin, zaradi lažjega dela občin pa z odlokom
  • 1964  še Krajevne skupnosti. Občina Ptuj šteje 25 krajevnih skupnosti.  Za območje današnje občine je tako nastala Krajevna skupnost Vitomarci, ki je  obsegala 9 naselij.  

1991 do danes -  Občina Sveti Andraž v  Republiki Sloveniji  

  • 1995 občina Destrnik-Trnovska vas prenehajo delovati občinske skupščine, ustanovijo se nove občine v katerih pričnejo delovati občinski sveti. Velika občina Ptuj je razpadla na več manjših, naša krajevna skupnost Vitomarci je pripadla občini Destrnik-Trnovska vas.  
  • 1998 občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Občina Destrnik-Trnovska vas se razdeli na tri manjše: Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž v Slov. goricah.  
  • 1999 občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah prične delovati s polnimi pristojnostmi.      

Vse te upravne spremembe so kraju prinašale pozitivne in negativne posledice. Glavna povezovalna elementa sta bila skozi zgodovino župnija Sv. Andraža in zadnjih 200 let šola.

POŠTA

Že v 16 stoletju je v 20 km oddaljenem Ptuju obstajala poštna postojanka, namenjena pa je bila za vojaške namene. Uporabljali so jo tudi oblastniki in vladarji.

  • 1876 - uradno odprt poštni urad Sveti Andraž, ki deluje v privatni hiši
  • 1918 - pošta postane državna
  • 1938 - stenska telefonska centrala
  • 1943 - pošta v rokah okupatorjev in jo preimenujejo v poštni urad Witmansberg (Vitomarci)
  • 1950 - poštni urad se preimenuje v pošto Vitomarci
  • 1954 - namizna ročna telefonska centrala
  • 1981 - pošta se preseli v prostore stare šole, na naslovu Vitomarci 71, kjer je še danes
  • 1982 - vključitev v avtomatsko telefonsko centralo v Trnovski vasi
  • 1985 - širitev telefonskih priključkov v vse vasi